E tatau foi ona ta’u i lou alo, o se mea sese le text, tusi, pe lafo foi se imeli e ita ai se isi tagata pe a’afia ai foi i so’o se itu, e aofia ai tagata e le fiafia iai, po’o e foi na te le iloa. Ia na iloa le leaga pe afai o ia lea e fai atu iai e se isi se mea fa’apea. O le taufa’afefe, o se amio e i’u ina fa’aleaga ai fua se isi tagata, ma e mafai ona molia i le tulafono. Afai o e fa’aaogaina se komepiuta, ia fa’amaumau ni imeli taufa’afefe e ala i le fa’aaoga o le ‘Print Screen’ i le mea o iai mataitusi (keyboard). Afai o e fa’aaogaina se ‘device’ e fe’avea’i, ia pu’e se ata o le imeli, fa’amau i lalo ma lipoti loa.
O le isi mea, ia ta’u i lou alo e tatau ona puipui lana komepiuta i se upu tatala (password) po’o se PIN, ina ia le mafai ona kopiina e se isi sana imeli ma fa’aaoga lona igoa e fa’afefe ai se isi tagata.
Mo nisi feso’ota’iga (i totonu o le UK)
www.nspcc.org.uk/preventing-abuse/child-abuse-and-neglect/bullying-and-cyberbullying
www.childline.org.uk/info-advice/bullying-abuse-safety/types-bullying/online-bullying/